Direktorica Mednarodnega denarnega sklada svari pred težkimi časi zaradi visokih cen nafte

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je na današnji novinarski konferenci med spomladanskim zasedanjem IMF in Svetovne banke opozorila, da svetovno gospodarstvo čakajo težki časi, če se vojna na Bližnjem vzhodu ne bo končala in bodo cene nafte ostale visoke.

"Pripraviti se moramo na težke čase, če se bo konflikt nadaljeval," je povedala Georgieva. Iran je zaradi ameriško-izraelske vojne praktično zaprl Hormuško ožino, ki je ključna pomorska pot za nafto in gnojila. Cene energije so od takrat poskočile, kar je prizadelo zlasti ranljiva gospodarstva in države, ki so odvisne od nafte iz tega območja, poroča AFP.

"Skrbi nas tveganje za inflacijo, ki bi se prenesla na cene hrane, če se dobava gnojil po razumni ceni ne bi kmalu ponovno začela," je dejala Georgieva. Ob tem je države sicer pozvala, naj ne hitijo z ukrepi, ampak naj počakajo in opazujejo razmere, preden prilagodijo obrestne mere. Če se bo vojna hitro končala, namreč ukrepi ne bodo potrebni.

ZDA in Izrael sta v ciljih posredovanja proti Iranu, s katerim se sicer ZDA pogajajo o končanju vojne, povsem usklajena, je danes zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot cilj pogovorov z Libanonom pa je navedel zagotovitev odstranitve šiitskega gibanja Hezbolah.

"Naši ameriški prijatelji nas ves čas obveščajo o svojih stikih z Iranom. Cilji ZDA in naši so identični," je v televizijskem nagovoru dejal Netanjahu.

"Hočemo, da se iz Irana odstrani obogateni material; hočemo odstranitev zmogljivosti za bogatenje znotraj Irana; in seveda hočemo, da se Hormuška ožina spet odpre," je dejal.

Ameriška vojska je danes sporočila, da uspešno izvaja pomorsko blokado pristanišč v Iranu in preprečuje ladjam, da bi vplule v iranska pristanišča ali odplule iz njih. V prvih 48 urah blokade nobena ladja ni uspela iti mimo ameriških sil, je na omrežju X objavilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).

Devet plovil je upoštevalo ukaz ameriških sil, naj se obrnejo in vrnejo v iranska pristanišča ali v obalne vode, je navedlo poveljstvo.

Poveljnik Centcoma, admiral Brad Cooper, je v ločeni objavi zapisal, da so ameriške sile ohranile pomorsko prevlado na Bližnjem vzhodu in učinkovito ustavile pomorsko trgovino v Iranu.

Ameriška vojska je danes sporočila, da uspešno izvaja pomorsko blokado pristanišč v Iranu in preprečuje ladjam, da bi vplule v iranska pristanišča ali odplule iz njih. V prvih 48 urah blokade nobena ladja ni uspela iti mimo ameriških sil, je na omrežju X objavilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).

Devet plovil je upoštevalo ukaz ameriških sil, naj se obrnejo in vrnejo v iranska pristanišča ali v obalne vode, je navedlo poveljstvo.

Poveljnik Centcoma, admiral Brad Cooper, je v ločeni objavi zapisal, da so ameriške sile ohranile pomorsko prevlado na Bližnjem vzhodu in učinkovito ustavile pomorsko trgovino v Iranu.

V Iranu so danes potrdili, da prek pakistanskih posrednikov ohranjajo stike z ZDA. V Teheran je medtem prispela pakistanska delegacija, ki jo vodi poveljnik oboroženih sil Asim Munir. Obisk poteka v okviru pogajanj med Iranom in ZDA, ki sicer ob srečanju delegacij obeh držav v Islamabadu pretekli konec tedna niso prinesla dogovora.

Pakistanska delegacija naj bi Irancem predala nova sporočila Washingtona, govorili naj bi tudi o organizaciji novega kroga pogajanj.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif je medtem danes odpotoval v Savdsko Arabijo, kjer bo s princem in prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, do konca tedna pa bo v okviru štiridnevne regionalne turneje obiskal še Katar in Turčijo.

"Ne bomo se pustili zvleči v to vojno. To ni naša vojna. Svojega mnenja ne bom spremenil in ne bom popustil. Vstop v to vojno ni v našem nacionalnem interesu," je Starmer danes dejal v nagovoru parlamentu.

Trump je medtem davi namenil več kritik Združenemu kraljestvu in politikam vlade v Londonu, zlasti na področju energetike in migracij. V telefonskem pogovoru za britanski Sky News je namignil še, da bi lahko spremenili trgovinski sporazum, s katerim si je London lani zagotovil nižje carine na izvoz v ZDA.

"Ko smo jih prosili za pomoč, jih ni bilo. Ko smo jih potrebovali, jih ni bilo. In še vedno jih ni," je predsednik ZDA danes znova poudaril v izjavi za Sky News, čeprav je v zadnjem mesecu dni večkrat zatrdil tudi, da so ZDA v vojni proti Iranu že zmagale, in da pomoči zaveznikov ne potrebujejo.

"Slišal sem, da Kitajska dobavlja orožje Iranu, to je očitno. Napisal sem mu pismo, v katerem sem ga pozval, naj tega ne počne, on pa mi je odgovoril, da tega v bistvu ne počnejo," je ameriški predsednik Donalda Trump v današnjem intervjuju za televizijo Fox Business povedal glede komunikacije s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.

Predsednik ZDA bo sredi maja obiskal Kitajsko in se sestal s kitajskim predsednikom, potem ko so srečanje nekoliko zamaknili zaradi vojne proti Iranu. Novinarka Maria Bartiromo je Trumpa v tej luči vprašala, ali bodo "premiki v zvezi z nafto, zlasti zaradi Irana, Venezuele in izjav o Kubi, kakorkoli spremenili dinamiko srečanja". "Ne verjamem. On je tisti, ki potrebuje nafto, mi pa ne," je odgovoril Trump.

Poudaril je, da je bil vedno "zelo strog" do Kitajske, pri čemer je naštel različne ukrepe, ki so jih sprejele ZDA, vključno z visokimi carinami. Kljub temu pa s Šijem ohranjata dobre odnose, je dodal.

Na svojem družbenem omrežju Truth Social je Trump danes zapisal še: "Kitajska je zelo vesela, da bom trajno odprl Hormuško ožino. To počnem tudi zanje - in za ves svet. (...) Strinjali so se, da ne bodo pošiljali orožja v Iran. Predsednik Xi me bo močno objel, ko bom čez nekaj tednov prispel tja. Pametno in zelo dobro sodelujemo! Ali ni to bolje kot vojskovanje??? A NE POZABITE, da smo zelo dobri v bojevanju, če je treba - veliko boljši kot kdorkoli drug!!!"

Trump je sicer v nedeljo zagrozil z uvedbo dodatnih 50-odstotnih carin na kitajsko blago, če bo Peking vojaško pomagal Irancem, potem ko so ameriški mediji minuli konec tedna poročali, da naj bi Kitajska Iranu dobavila pošiljko ročnih raketometov in načrtovala dobavo novega sistema zračne obrambe.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je v torek dejal, da so ta poročila "v celoti izmišljena", in napovedal protiukrepe v primeru uresničitve Trumpove grožnje z uvedbo carin.

Kitajska je ključna gospodarska partnerica Irana, saj kupi večino njegove nafte, vendar pa državi nimata sklenjenega nobenega dogovora o vojaškem sodelovanju, tako da več analitikov meni, da Peking odnos med državama dojema bolj poslovno. Kitajska ima močne gospodarske vezi tudi z drugimi zalivskimi državami in je bila kritična do iranskih napadov nanje v tej vojni, večkrat je pozvala k prekinitvi spopadov in vzpostavitvi dialoga.

Iranska revolucionarna garda je skrivaj pridobila kitajski vohunski satelit, s pomočjo katerega je Teheran med vojno lahko izvajal napade na ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu, kaže danes objavljena preiskava časnika Financial Times (FT).

Zračne in vesoljske sile iranske revolucionarne garde so satelit TEE-01B pridobile konec leta 2024, potem ko je bil iz Kitajske izstreljen v vesolje, ob sklicevanju na razkrite iranske vojaške dokumente poroča FT. Satelit je proizvedla in izstrelila kitajska družba Earth Eye.

Iranski vojaški poveljniki so satelit uporabili za nadzor ameriških vojaških lokacij v regiji. Po navedbah časnika je satelit 13., 14. in 15. marca denimo posnel fotografije zračnega vojaškega oporišča Princ Sultan v Savdski Arabiji. Ameriški predsednik Donald Trump pa je 14. marca potrdil, da so bila na omenjenem oporišču zadeta ameriška letala.

Poleg vojaških oporišč je satelit nadzoroval tudi civilno infrastrukturo v Perzijskem zalivu, kot na primer kontejnersko pristanišče Hor Fakan ter elektrarno in obrat za razsoljevanje Kidfa v Združenih arabskih emiratih, eno največjih tovarn aluminija na svetu v Bahrajnu in mednarodno letališče Dukm v Omanu.

Zračne in vesoljske sile IRGC so za satelit plačale približno 31 milijonov evrov. V skladu z dogovorom Irancem programsko opremo in omrežje za delovanje satelita na kopnem v času njegove življenjske dobe zagotavlja družba Emposat s sedežem v Pekingu.